Nalaganje nastavitev


Pop


Med popevko, urbanostjo in turbom

Žiga Valetič

Pop se je v Sloveniji šele v osemdesetih letih izvil iz klasičnega popevkarstva šestdesetih in iz kantavtorstva sedemdesetih ter se navzel liberalnega in komercialnega duha, pospremljenega z novimi tehnološkimi vplivi elektronskih glasbil. Nova scena se je razvijala v koraku s prireditvijo Pop delavnica, ki se je več let odvijala iz tedna v teden in pomagala tlakovati pot do današnje raznolikosti glasbenih struj, ki se je postopoma vzpostavljala tekom devetdesetih.

Milje popa je radio, zato velja izpostaviti, da se Radio Slovenija zavzema za njegovo raznolikost in žanrsko pestrost, medtem ko je v ospredju zasebnih postaj komercialnost. Od nekdaj so imeli osrednji pomen festivali, na katerih nastopajo znani in manj znani vokalisti in skladatelji, izvajalci, ki so avtorsko in izvedbeno samostojnejši, pa se predstavljajo na koncertnih prizoriščih širom Slovenije. Odprta so jim vrata v televizijske glasbene oddaje, kakršni sta denimo oddaji Videozid in Glasborola v produkciji Televizije Slovenija. Kot drugod po svetu, pa tudi v Sloveniji obstajajo številne glasbene lestvice, med katerimi imata najdaljšo tradicijo Stop Pops 20 (deset domačih in deset tujih pesmi), ki jo objavlja revija Stop, in Slo Top 30 – lestvica najbolje prodajanih plošč.

Najbolj vznemirljiv segment mainstreamovskega popa je sodobni urbani tok. V njem najdemo samosvoje izvajalce, ki glasbeno srečo iščejo tudi onkraj meja: soul pevko in skladateljico Neisho ter pop-rockerja Guštija pa sinkopirano r'n'b-ovske Leeloojamais, ki snemajo v angleščini, ali Magnifica, ki je precej uspeha dosegel na evropskem tržišču. V žanr pop-rocka lahko umestimo skupine, kot so Tabu, Nude in DMP (Društvo mrtvih pesnikov), ter pevke Tinkaro Kovač, Alyo in Nino Pušlar, medtem ko je močnejši avtorski pečat prisoten v delih in nastopih brata in sestre Gala Gjurin in Severe Gjurin. V čistem zabavljaštvu prednjači pop-reggae zasedba Kingston. Vedno več je sodelovanj vokalistov z večjimi instrumentalnimi zasedbami, denimo nastopi Jana Plestenjaka s Simfoniki RTV Slovenija. Svež veter je zajel tudi popevkarstvo, in to z zamislijo »nove popevke«, ki jo je plasirala skupina mariborskih glasbenikov pod vodstvom tekstopisca Roka Vilčnika, iz česar je izšlo kar nekaj perspektivnih imen, denimo Maja Keuc (zmagovalka slovenskega izbora za Evrovizijo), zabavna Bilbi in blagozvočni Papir.

Poleg urbanega popa ter klasičnega popevkarstva, zbranega okoli festivala Slovenske popevke, dobiva veliko komercialne pozornosti tudi tako imenovani turbo-pop, ki se napaja z elementi slovenske in mediteranske narodnozabavne glasbe. Vidnejši predstavniki te smeri so Čuki, Helena Blagne, Rebeka Dremelj, Natalija Verboten, Saška Lendero, Werner in Domen Kumer, ključni prostor za njihovo afirmacijo pa je oddaja Na zdravje! na nacionalni televiziji.

 


Foto: Miha Fras

Začetek festivala Slovenska popevka v zgodnjih 60. letih je pomenil razcvet izjemnih tekstopiscev, pevcev, aranžerjev in skladateljev (Mojmir Sepe, Jure Robežnik, Ati Soss, Jože Privšek, Dušan Porenta …). Festival je skozi desetletja doživel veliko nihanj, v zadnjih letih pa je spet postal osrednji popevkarski dogodek, na katerem sodelujejo priznani skladatelji in vokalisti, ki nastopijo ob spremljavi Revijskega orkestra RTV Slovenija.

 

 


Foto: Lidija Mataja

Pevka, skladateljica in pianistka Neisha  je ena najbolje prodajanih izvajalk v Sloveniji ter dobitnica številnih slovenskih nagrad. Nastopa tudi z večjimi instrumentalnimi sestavami, kot sta denimo Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija.

 


Foto: Luka Kaše in Ivian Kan Mujezinović 

Skupina Leeloojamais igra zmes popa, jazza, rocka in funka. Značilni zvok skupine zagotavljajo akademsko izobraženi glasbeniki, prepoznavna pa je skupina predvsem po vokalistki in »frontwoman« Lari Love ter energičnih živih nastopih.