Nalaganje nastavitev


Rock


Rokenrol iz vsakega slovenskega kraja

Igor Bašin

Rock glasba, nekoč glasba mladih in za mlade, ima v polpretekli zgodovini Slovenije pomembno mesto kulturne prebuditeljice, ki je s svojo udarnostjo in sporočili nagovarjala k svobodi izražanja, družbenemu angažmaju, političnim spremembam, ideološki osvoboditvi in demokratizaciji družbe. Njeni povoji segajo v šestdeseta leta 20. stoletja, ko so pod vplivom bitlomanije in kuštravih beatnikov vzniknile vokalno-instrumentalne skupine Kameleoni, Helioni, Mladi levi, Svetniki, Sinovi in Bele vrane. Leta 1971 se je v Mariboru zgodil prvi rock festival Boom Pop, ki se je kot revija jugoslovanskih rockovskih zasedb nato odvijal do leta 1974 v Ljubljani. Po progresivnem rocku in jazz rocku (Sedem svetlobnih let, September, Horizont, Predmestje, Izvir) ter močni kantavtorski liniji (Tomaž Domicelj, Tomaž Pengov, Andrej Trobentar, Marko Brecelj) so sredi 1970 let izstopili freak-rockerji Buldožer. Bolj kot odgovor na Franka Zappo je šlo za provokativno nasprotje največje jugoslovanske rockovske skupine Bijelo dugme Gorana Bregovića, hkrati pa je imela ta protopunkovska zasedba daljnosežen vpliv na dogajanje v rock glasbi konec sedemdesetih let, ko sta po prvem koncertu Pankrtov v Ljubljani oktobra 1977 ta konec sveta pretresla punk in novi val. Poplava nove,  mlade generacije rockovskih skupin je bila povod za festival Novi rock, ki je kot festival »new comerjev« trajal celih dvajset let, od leta 1981 do leta 2000. S punkom in novim valom se je vzpostavilo razločevanje na sredinski in alternativni rock, ki traja vse do danes.

Z neodvisnostjo Slovenije, doseženo leta 1991, se je dotedanji 20 milijonski jugoslovanski trg skrčil na slovenska 2 milijona, kar pa ni zavrlo ustvarjalnosti. Zaradi jezikovnih barier so se že za časa Jugoslavije slovenske zasedbe težje uveljavljale za mejami svoje republike, kljub temu pa so nekatere vse do danes ostale bistvene za prepoznavnost identitete slovenskega rocka. Ob Buldožerjih še Peter Lovšin s predzgodovino v enih prvih punk skupin v Jugoslaviji, Pankrtih, in njegova sodobnika Zoran Predin s predzgodbo Lačnega Franza in Vlado Kreslin s skupino Martin Krpan, na drugi strani pa seveda ikonoklastična zasedba Laibach kot ena najuspešnejših in popularnejših slovenskih alter glasbenih imen po svetu. V 1990 letih se je ob razgibani in prodorni alternativni struji z Demolition Group, 2227, Res Nullius, Hic Et Nunc, Ana Pupedan, Psycho-path, Interceptor razvijal močan tok sredinskega (pop-)rocka Big Foot Mame, Sausages, Babewatch, Lare Baruce, Tinkare Kovač in Bomb. S technom, hip hopom, drum'n'bassom, klubsko plesno glasbo je rock glasba izgubila svoj primat, vendar ostaja osrednja ustvarjalno-glasbena linija z najrazličnejšimi odvodi in križanji.

Nova era je za slovenski rock nastopila v začetku stoletja. Nacionalna televizija je s tedanjo glasbeno oddajo Videospotnice vsakodnevno bombardirala s spoti in lestvico domačih izvajalcev, ki so vznikali po celi Sloveniji. To obdobje je leta 2003 kronal koncert skupine Siddharta s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija na ljubljanskem stadionu Bežigrad pred 30.000 glavo množico. Z novim rekordom v zgodovini slovenskega rocka je Siddharta dosegla sloves največje rockovske skupine v mejah Slovenije. Mi2, Olivija, Dan D, Naio Ssaion, Orlek, Slon in Sadež, Gal in Galeristi, Shyam, Hiša, Tide in Adam so le nekatera rockovska imena, ki stojijo kot nekakšen branik množičnega okusa pred plehkostjo silikonskega popa in domačijskega turbofolka.

Zadnja leta doživlja svojevrsten preporod alternativni del rockovske scene. Starejšim skupinam, kot so denimo Res Nullius, CZD, Noctiferia in Elvis Jackson, se je pridružila dolga veriga mlajših zasedb. Stilsko zelo raznolika alternativna glasbena scena je v koraku s časom. Moveknowledgement, ŠKM banda, Muškat Hamburg, Red Five Point Star, Multiball, Melodrom, We Can't Sleep At Night, Coma Stereo, Insane, The Toronto Drug Bust, Nikki Louder, Katalena in Čao Portorož so le nekatera imena živopisnosti aktualnega rockovskega utripa v Sloveniji, ki ga je poimensko, po obsegu in pestrosti nemogoče zaobjeti na tem mestu. Podobno kot drugod po svetu pa je v zadnjem desetletju tudi slovenska rockovska scena doživela številne reunione, omenimo Šank Rock, Buldožerje, Pankrte, Niet, Buldoge, Otroke socializma, Železobeton in Demolition Group.

Ob Ljubljani z razvejano koncertno in klubsko infrastrukturo (Kino Šiška, AKC Metelkova mesto, Cankarjev dom, stadionStožice, Španski borci, Orto ...) je tudi preostala Slovenija prepredena s prostori in klubi, kjer domuje rock. MIKK v Murski Soboti, klub Metulj v Bistrici ob Sotli, Rdeča ostriga v Škofji Loki, Pekarna v Mariboru, Mostovna v Novi Gorici, M&KC v Kopru so koncertna prizorišča ob številnih drugih samoniklih prostorih po celi Sloveniji. Pomemben člen so seveda tudi založbe. Ob bolj uveljavljenih, »velikih« založbah (ZKP RTV Slovenija, Menart, Dallas) delujejo še manjši, vendar več kot prodorni rockovski izdajatelji (Moonlee, God Bless This Mess, Založba Radia Študent, FV music, Subkulturni azil, KAPA Records ...), ki se v zadnjih letih lahko pohvalijo z navdihujočim programom izdaj, kar je posledica kakovostnega razvoja domače rock glasbe.

Še ena avtentična značilnost rockovske scene v Sloveniji, ki izvira iz majhnosti in ukleščenosti slovenskega trga, je plejada festivalov na odprtem in v zaprtih prostorih, ki se tako po množičnem obisku kot po svetovnih imenih težko kosajo z velikimi festivali v regiji. Na eni strani Metaldays in Punk Rock Holiday v Tolminu, Schengenfest v Vinici, Rock Otočec pri Novem mestu oziroma v Ljubljani, na drugi pa festivali v Trnju, Koperground, FV festival v Ljubljani, No Border Jam in Garage Explosion v Mariboru, po klubih potujoči Klubski maraton, ki nadaljuje tradicijo Novega rocka, so nekateri zanimivejši festivali, ki vsi skupaj ali pa vsak zase odsevajo staro ljudsko modrost, da je manj več, kar je neodkrita skrivnost tega neobrušenega bisera muzik sredi Evrope.

 


Foto: Žiga Lovšin


Ska-punk-core zasedba Elvis Jackson s ploščo Against The Gravity!, ki jo je produciral Bill Gould iz Faith No More, dela globoke korake v mednarodne vode. Po utrditvi naklonjenosti občinstva doma in po Evropi  prodira na britanski in ameriški trg.

 


Foto: Nejaaka

Skupina Laibach spada med najbolj prepoznavne slovenske glasbene skupine v tujini. Poleg glasbe se člani izražajo tudi s pomočjo slikarstva in gledališča, poznamo pa jih predvsem po njihovi avantgardnosti. Glasba skupine je bila kot inspiracija uporabljena v filmskem hitu Blair Witch Project, člani zasedbe so nastopili v filmu Full Metal Jacket režiserja Stanleyja Kubricka, njihovo glasbo pa lahko slišimo tudi v filmu Spiderman I ter v nanizanki Alias.





Foto: Jacqui Van Staden

Skupina Red Five Point Star je zaslovela, ko so jo kot predskupino na svojo turnejo povabili člani ameriške zasedbe The Toasters. Danes ima skupina svoje turneje tako po Evropi kot po Ameriki, uveljavila pa se je predvsem kot koncertni band. Ustvarja unikatno glasbo, ki je zmes rocka, skaja, swinga, rockabillyja, modernega jazza, kubanskih ritmov ter brazilske glasbe.

 

 


Foto: Karmen Medvešek

Moveknowledgement je prepoznavna zasedba zlasti po svojstveni fuziji hip hopa, duba rocka in elektronike. Zaradi veselja do nenehnega eksperimentiranja se zvok skupine iz albuma v album bistveno spreminja. Vokalist in frontman skupine N'toko se posveča tudi solistični karieri in velja za enega najbolj prepoznavnih slovenskih raperjev.