Nalaganje nastavitev


Zborovstvo in zborovska glasba


Trije slovenci – zbor

Brigita Rovšek


Zborovsko petje je v Sloveniji zelo priljubljeno in razvito. Povedano v številkah: dva milijona Slovencev premore 2300 vokalnih sestavov. Slovenci začnejo peti že v vrtcih, nadaljujejo v šolah, na univerzi se petje razcveti in dobi »piko na i« v odraslih zborih.

Slovensko zborovsko petje ima globoke korenine, ki segajo k Juriju Slatkonji, dunajskemu škofu slovenskega rodu, ki je leta 1498 ustanovil Dunajsko dvorno kapelo (zametek Zbora dunajskih dečkov), k prvi slovenski pesmarici in knjigi – Katekizmu protestantskega reformatorja Primoža Trubarja iz leta 1550 ter k renesančnemu skladatelju Iacobusu Handlu Gallusu, ki se je rodil istega leta na Kranjskem. Za slovensko zborovsko petje je bila pomembna tudi pomlad narodov, po kateri so vzklili prvi slovenski zbori in je nastal pravi cvetober zborovskih skladb. V prvi polovici 20. stoletja so te s slovenskimi zbori prodrle tudi v mednarodno okolje. Podobno se je zgodilo po drugi svetovni vojni, saj socializem zborovstvu ni bil nenaklonjen.

Slovenski zbori na mednarodnih tekmovanjih dosegajo najboljše rezultate, država pa gosti dve izmed najuglednejših: Mednarodni mladinski pevski festival v Celju (ki se vsako drugo leto izmenjuje s tekmovanjem na državni ravni v Zagorju) in Mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor (ki se vsako drugo leto izmenjuje s tekmovanjem slovenskih zborov Naša pesem). Maribor, evropska prestolnica kulture 2012, je v letu svojega prestolovanja gostil tudi Tekmovanje za Veliko zborovsko nagrado Evrope, za katero se je pomerilo pet zmagovalcev najuglednejših evropskih tekmovanj iz leta 2011. Slovenski ansambel VAL – Vokalna akademija Ljubljana z zborovodjo Stojanom Kuretom je doslej edini moški vokalni sestav, ki mu je uspelo osvojiti to prestižno nagrado, in sicer leta 2010.

Med najvidnejšimi slovenskimi zbori sta še mariborski dekliški zbor Carmina Slovenica, ki ga vodi Karmina Šilec, in Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani s Sebastjanom Vrhovnikom. Med slovenskimi profesionalnimi pevskimi ansambli velja omeniti Slovenski komorni zbor in njegov vokalni abonma. Vodi ga Martina Batič, dobitnica nagrade Erica Ericsona leta 2006, ustanovil pa ga je leta 1991 Mirko Cuderman in z njim posnel 70 CD-jev obsegajočo Antologijo slovenske zborovske glasbe.

Za slovenski zborovski fenomen niso pomembna le tekmovanja, temveč tudi programska vsebina in druženje ob pesmi. Najdaljšo tradicijo množičnega petja ima Tabor slovenskih zborov v Šentvidu pri Stični, ki se ga udeležujejo ansambli iz vse Slovenije, na njegov predvečer pa zapojejo slovenski zamejski zbori. Prireditev je pred nedavnim dobila sestro, Potujočo muziko za otroške in mladinske zbore, za katero nastajajo nove kompozicije slovenskih skladateljev. 

Delo slovenskih zborov odseva tudi v zborovskih oddajah na programih Radia Slovenija. Ključen za njihovo življenje je JSKD – Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, ki ljubiteljske zbore delno finančno podpira in skrbi za razvoj s piramidno mrežo prireditev in izobraževalnih programov.

Pomlad slovenskega zborovskega petja še traja, ne nazadnje to potrjuje rek »trije Slovenci – zbor«, ki namiguje, da imajo Slovenci zborovsko petje v krvi, saj ga narekujeta že melos in harmonija slovenske ljudske pesmi.

 

 
Foto: Dejan Bulut

S choregie, »vokalnim teatrom«, uvaja Carmina Slovenica nov koncept, ki vključuje glasbo, gib, igro in druge odrske elemente. Prestižni ugled koncertnega zbora potrjujejo številne turneje po celem svetu ter najvišje nagrade na pomembnih mednarodnih tekmovanjih (Kathaumixw v Kanadi, Golden Gate in Des Moines v ZDA, Neerpelt v Belgiji).

 

 

 
Foto: Janez Kotar

Korenine Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča Univerze v Ljubljani segajo v leto 1926, posebno pozornost pa zbor posveča sodobni zborovski literaturi. Z natečaji in naročili neposredno spodbuja nastanek novih zborovskih skladb tako uveljavljenih kot tudi mladih slovenskih skladateljev ter z njihovimi prvimi izvedbami širi prepoznavnost slovenske zborovske ustvarjalnosti.

 
 


Foto: Irena Herak

Zadnja leta na zborovskem področju vse bolj vznikajo tudi a capella jazzovske vokalne skupine. Najstarejša, številčno najmočnejša in najbolj znana je zbor Perpetuum Jazzile, ki zelo uspešno osvaja tudi svetovne odre in je s priredbo Totove Africe na portalu youtube z več kot 13 milijoni ogledov sprožila pravo »PJ manijo«.